Danes sem vedra, sočna, vesela in sijoča, polna delavnega elana in v srečnem partnerstvu. Pred mano je vzhajajoč lasten posel, ki konstantno raste. Vse to sem si pridelala s počasnimi koraki, ki me še danes vodijo k napredku. To ne pišem zato, ker bi se rada pohvalila, pišem zato ker se vse da, če človek sledi sebi. Če sem lahko jaz, vem in čutim, da lahko tudi vi .Je bilo lahko? Nikakor ne, soočiti sem se morala in se še zmeraj moram s svojo temo, svojimi strahovi in travmami, ki sem jih pridelala v preteklosti. Vsak dan še danes delam na sebi in se trudim biti boljša različica sebe.
Takratna situacija: Bila sem 15kg težja, nezadovoljna, brez diplome, v toksičnem odnosu, ki je zajemal psihično nasilje, izsiljevanje in manipuliranje, brez službe in živela sem v hiši mojih staršev. Bila sem popolnoma brez vizije in volje do življenja. Poskušala sem se zaposliti in pri 24 vodila Wellness center, živela za službo, doživela izgorelost, prevaro in čez noč ostal brez službe. Naslednji korak je bil še bolj prelomen, ko sem zapustil fakulteto za katero sem garala 3leta in imela zelo dobro povprečje ampak bila sem nesrečna. Bila sem na točki preloma, tako ne gre ne naprej ne nazaj. Vsak moj trenutek je hujši, služba, odnos, dom in vse česar se lotim ne prinese občutkov sreče. Doživljala sem neuspeh za neuspehom.
Moja edina sreča je bila ta, da sem vedno rada brala. Včasih sem se odmikala v literaturo, da sem pozabila na realno stanje, pa vendar je to bila moja rešitev. Pod roke mi je prišla knjiga z naslovom UMETNIKOVA POT .Toplo jo priporočam vsem, ki želijo zbuditi svojo ustvarjalnost v življenju in v svoje življenje vnesti lahkotnost, voljo, pot in navdih. To je ena izmed tistih knjig, ki jo je vredno imeti doma in brati večkrat.
Bila je ena izmed prvih knjig, ki so mi korenito spremenile življenje. Knjige ne le prebiram temveč tudi prakse iz njih preizkusim. Sama sem namreč mnenja, da nekaj česar nisem preizkusila sama težko delim naprej in tudi težko sodim ali zame deluje ali ne. Tako sem že ob branju knjige sklenila, da začnem s prakso jutranjih zapisov, kot jih imenuje tudi pisateljica. Preizkusila sem tudi druge prakse, kot so umetniški zmenek in dolgi sprehodi. Avtorica v knjigi namreč ponudi več različnih orodij, ki jih lahko preizkusite ali v njih verjamete ali ne. Ko jih preizkusite boste šele lahko videli, kaj vam lahko doprinesejo.
Bili so dnevi, ko sem vstala le za trenutke, da sem spila močno turško kavo s cimetom in pisala jutranje zapise, vse ostalo mi v mojem življenju ni bilo všeč. Ampak nekje je potrebno začeti sem si rekla in ravno jutranji zapisi so bili ključ za moj premik. En majcen korak v dnevu, ki je naredil ogromno razliko ob rednem pisanju. Popisovala sem stran za stranjo in to počela jutro za jutrom, dan za dnem, izlivala čustva na papir, se pogovarjala sama s seboj, si priznavala stvari in s časom RES POČASI so se moji jutranji zapisi prevesili iz jamranja, stokanja, pritoževanja, v sanjarjenje brez razloga, nato nazaj v realnost, potem v sanje, kasneje šele v majhne cilje, planiranje in spreminjanje življenja. Jutranji zapisi so mi spremenili jutra, tista mala dognanja iz katerih sem izhajala. In po dolgem času sem imela en majcen uspeh v vsakem dnevu. Tisto malo zadovoljstvo. Ne smemo pozabiti, da se zaradi tega še nič ostalega ni spremenilo, AMPAK bil je moj prvi in še kako dragocen mali korak ,ki je vodil k naslednjemu…
Ali je to jutranja praksa, ki bi lahko tebi pomagala začeti spreminjati življenje? To prepuščam tebi in tvoji odločitvi, ampak če te vsaj malo zamika ti svetujem:
1. Kupi si lep privlačen zvezek oz. si določi točno en zvezek, blokec , ki je sedaj tvoj zvezek za jutranje zapise
2. Pripravi si stimulativno okolje, da ti bo toplo, udobno, da imaš mir in da si sam/a.
3. Vsak dan popiši 3 strani, obvezno tri, tudi če pišeš po dveh straneh le bla bla bla bla. 3 je število
4. Pomembno je, da to narediš zjutraj pred vsemi drugimi aktivnosti in v ta namen morda vstaneš 15min prej.
Vse skupaj je trajalo, kakšno leto rednega pisanja, da sem doumela kako močno mi to pomaga. Zgodilo se mi je, da sem začela razmišljati še o drugih korakih, ki jih bom dodala v dnevno rutino in me podpirajo. Imela sem le to v celem dnevu, zapisi so bili moja varna cona, moj svet, kjer je vse mogoče. In počasi res zelo počasi sem začenjala verjeti, da obstaja pot k spremembi.
….. kako se je nadaljevala moja rast si lahko prebereš v naslednjih zapisih. V tem času pa ne pozabi skočiti v knjigarno po knjigo z naslovom Umetnikova pot pisateljice Julie Cameron. Pisateljica skozi svojo zgodbo navdihne mnoge, daj si priložnost, da navdihne tudi tebe.